Job 42

42. Poglavje

1 Potem je Job odgovoril Gospodu in rekel: 2 § „Vem, da lahko narediš vsako stvar in da nobena misel ^{▼▼misel…: ali, tvoja misel ne more biti skrita.} ne more biti zadržana pred teboj. 3 ^b Kdo je tisti, ki skriva nasvet brez spoznanja? Torej sem rekel, da ne razumem. Stvari zame prečudovite, ki jih nisem poznal. 4 Prisluhni, rotim te in bom govoril. Zahteval bom od tebe in oznani mi. 5 § Slišal sem o tebi po poslušanju svojega ušesa. Toda sedaj te vidi moje oko. 6 Torej preziram samega sebe in se kesam v prahu in pepelu.“

7 To je bilo tako, da je potem, ko je Gospod te besede govoril Jobu, Gospod rekel Elifázu Temáncu: „Moj bes je vnet zoper tebe in zoper tvoja dva prijatelja, kajti o meni niste govorili stvari, ki je pravilna, kakor je [govoril] moj služabnik Job. 8 Zatorej si vzemite k sebi sedem bikcev in sedem ovnov in pojdite k mojemu služabniku Jobu in zase darujte žgalno daritev, moj služabnik Job pa bo molil za vas, kajti njega ^{▼▼njega: hebr. njegov obraz.} bom sprejel, da ne bom z vami postopal po vaši neumnosti, v tem, da niste govorili o meni besede, ki je pravilna, kakor moj služabnik Job.“ 9 Tako so Elifáz Temánec, Bildád Suhéjec in Cofár Naámčan odšli in storili glede na to kakor jim je Gospod zapovedal, Gospod pa je sprejel Joba. ^{▼▼Joba: hebr. Jobovo obličje.}

10 Gospod je obrnil Jobovo ujetništvo, ko je molil za svoje prijatelje. Gospod je dal ^{▼▼dal…: hebr. dodal Jobu vse, kar je bilo in to dvojno.} Jobu tudi dvakrat toliko kot je imel poprej. 11 Potem so prišli k njemu vsi njegovi bratje in vse njegove sestre in vsi, ki so bili poprej izmed njegovih znancev in so v njegovi hiši z njim jedli kruh. Sočustvovali so in ga tolažili glede vsega zla, ki ga je Gospod privedel nadenj. Prav tako mu je vsak človek dal kos denarja in vsakdo uhan iz zlata. 12 Tako je Gospod bolj blagoslovil Jobov poznejši konec kakor njegov začetek, kajti imel je štirinajst tisoč ovc, šest tisoč kamel, tisoč jarmov volov in tisoč oslic. 13 Imel je tudi sedem sinov in tri hčere. 14 Ime prve je imenoval Golobica, ^{▼▼[Golobica: ang. Jemima, hebr. ljubeča, topla, golobica.]} ime druge Dišavka ^{▼▼[Dišavka: ang. Kezia, hebr. dišava kotolupljena.]} in ime tretje Lepotica. ^{▼▼[Lepotica: ang. Keren–happuch, hebr. rog kozmetike.]} 15 Po vsej deželi ni bilo najti tako lepih žensk kakor Jobove hčere in njihov oče jim je dal dediščino med njihovimi brati. 16 Potem je Job živel sto štirideset ^{▼▼[sto štirideset: hebr. Pomeni, da če je bil pred nesrečami star okoli 60 let + 140 let = 200 let, kar pomeni, da je najbrž živel nekje po Noetovem potopu ali pred njim in pred Abrahamom, ki je živel 175 let, ker se je kasneje starost hitro zmanjševala.]} let in videl svoje sinove in svojih sinov sinove, celó štiri rodove. 17 Tako je Job umrl, star in izpolnjen z dnevi.